Avatar 3D je nateg desetletja

December 31st, 2009

Avatar Movie image NaviZavedam se, da me bodo vsi skurcali, kaj se grem in pišem brezvezno vsebino. Bóli me mazinc na nogi. Jaz pač nisem eden tistih ovčk, ki mu je Avatar revolucionaren, prelomnica filmstva in edini najboljši film ewah. Oziroma, lažem. Sem ovčka. Bil sem nategnjen, kot so hoteli avtorji dosečt – šel sem gledat film v 3D tehniki, obrali so me za 8evrov.  Trpel sem tudi tista gnila očala na nosu, zaradi katerih sem še nekaj dni po tem imel žulje. V film so vložili 300 miljonov dolarjev, koliko od tega pa v oglaševanje, pompoznost in prepričevanje ljudstva, da je to filmski spektakel, raje nočem vedet. Vsak film do sedaj so toliko medijsko pumpal, ampak to samo zato, da so pokrili stroške izdelave filma… pa čeprav je film na koncu pou dreka vreden. Pri Avatarju je to malce drugače… avtorji so želeli občinstvo “navdušit” s 3D tehnologijo, še posebej tiste, ki še nobenega filma v 3D niso gledali. Tistim je, seveda, film “uau”. Ampak kaj je “uau”? Tiste puščice, kapljice in metki, ki so leteli mimo tvoje glave? Ali jebena zgodba, ki ima tok smisla, kot če odpreš osnovnošolsko knjigo in prebereš zgodbo o Krištofu Kolumbu? Z izjemo, da zemljani tokrat (namesto zlata) iščejo unobtanium. Ki je smešno, ta unobtanium slaba priredba besede UNOBTAINABLE… kar pa pomeni “nedobljiv/ nedosegljiv”. Zakon, spoiler že v prvi četrtini filma…vam je zdaj že jasen konec zgodbe?

Ogled v 3D je taka nategavska farsa, da pridobijo folk, ki ne bodo pozorni na samo zgradbo zgodbe, ampak 3D efekte, ki pa so itak večino časa nikakvi. Nad 3D sem bil presenečen takoj na začetku, ko se marinec zbudi… in proti koncu, ko so kakšne puščice švigale. To je to. Pika. 3D zame NI revolucija v filmski industriji, to je nategavska marketinška poteza s katero folk prepričajo, da grejo gledat nekaj “drugačnega”, nekaj “novega”.

Sprijaznite se, kino propada, ustvarjalci pa so lačni denarja. Kako ga bodo dobili, če v filmsko industrijo ne zveknejo nekaj novega.  3D je na sceni že nekaj časa, ampak doslej še ni bil tok medijsko pumpan, da bi naredili nek korak v pridobitvi gledalcev. Edina zadnja revolucija na področju filmstva je bil uvedba barvnega filma, skor sto let nazaj. Kaj smo z barvami dobili, si lahko vsak odgovori. Kaj smo v tem času z 3D vizualizacijo dobili? Tega odgovora ne morem argumentirati.

Predstavljajte si 3D v romantični komediji. Boste navdušeni v komičnem skeču nad letenjem krožnikov in kozarcev v vašo glavo, ali se boste pač zvijali od smeha, ker je smešno. Ne rabim krožnikov v 3D tehniki, zakaj bi ji rabil? A ni to bedarija? Potrošnja denarja za efekte, ki nimajo koristi. 3D nima nobene veze s filmom in njegovo kvaliteto, to je le bonbonček za pumpanje in pridobivanje občinstva.

Zagovorniki 3D vizualizacije so kot mali otroki, ki so navdušeni nad novo igračko, ampak jih bo precej kmalu minilo, ker bo postala manj pomembna.

Zgodba o marincih, njihovemu osvajanju novega ozemlja je enaka – popolnoma enaka nekaj stoletij staremu zgodovinskemu dogodku Kolumbovega odkrivanja novega ozemlja. Mi je prav žal, ampak naresti eno scifi priredbo na to zgodbo zna vsak otrok. Upam, da ni bil tudi scenarij plod razvijanja filma zadnjih 10let, kot mi mnogi pravijo, da je Cameron potreboval za ta film. Unobtanium, lol. Resno. Res težka beseda, zašvicu čist. Tudi “Pandora”, what the heck? Naš pohabljeni marinec je še večji smeh, izdajalec človeštva in tipični ameriški lik. Na’viji so mu kar preprosto zaupali, čeprav je izdal lastno domovino. Hell yea.  Ironično je pokazal svojo ameriško kri tudi z “I AM THE BEST OF ALL” in šel vrat na nos, brez kakršnega koli truda lovit najmogočnejšo pošast na planetu, katero je uspelo zajahati le najmogočnejšim vodjam v preteklosti. Američan, pa najmogočnejši? Tri mesce je bil na tem ušivem planetu, še njihovega jezika ni znal govorit in je že lovil najstrašnejše pošasti. C’mon?

Film je tak smeh, imeli so celo čas za sex z domačinko, eno dramatično smrtno žrtev bližnjih prijateljev tega vsemogočnega marinca, veliki govor vsemogočnega marinca in njegovo prsenje med veliko bitko.

Edina res najboljša stvar filma je bil tisti spopad mašinarije versus animals. Leva, desna – BOOOOM! To je bilo pokanja, streljanja, klanja, mečkanja… Prav poživi tvoje izkušnje iz časov gejmanja strategij, ko butneš dve velesili nasproti… i just love it<3

No, toliko z moje strani na hitro… nekaj argumentov  in pogledov na to temo si pa preberite še na Prizminem forumu, kjer so tudi skeptični do te “znanstvene-fantastike”. *klik*klik*

Pa brez zamere :3 Film sam po sebi ni slab za pogledat, ampak neke pretirane navdušenosti ni.

LP
DjJuvan

PS: Tiste mecha robotke v podobi človečkov so kopiral iz animejev… majkemi!
PSS: O fotorealizmu raje ne bi, kdor 8let nazaj ni gledal Final Fantasy: Spirits within, nima niti kančka pravice zagovarjat Avatarja.

Pošta Slovenije računa neznane stroške?

December 11th, 2009

Meni je to že prav smešno. Pošta si pri navadnih pošiljkah s plačilom po povzetju privošči še kar neke dodatne stroške. Že večkrat se mi je zgodilo, da sem dobil pošiljko, za katero sem imel pripravljeno točno denarja, kot so mi ga naračunali na spletni trgovini z vsemi poštnimi stroški vred, moral plačati še neke neznane dodatne stroške. ENKRAT se mi je celo zgodilo, da sem podobno pošiljko prevzel na pošti in je izstavljalka pošte opazila, da je pošiljka na neko pogodbo in je obračunano preveč. A res? Kdo kurac pa obračuna te neznane stroške, ne da bi prej pogledal, kaj je na pogodbo in kaj ni? Tako mi recimo paket za 15€ (skupaj s poštnino) pride na koncu 16€. Kdo bo pa pokasiral tisti dodatni evro, ki je bil že vračunan v petnajstih evrih? Dostavljalec pošte? Mogoče kdo drug tam pri pošti? Evro faking NI malo.

Za zanimivost še; tovrstna pošiljka je stala 9€, poštnina in plačilo po povzetju 6€, neznan strošek pa še dodaten 1€. Kdo koga nateguje, in kdo bi koga moral kresnit po gobcu?

Če mi ne verjamete, tukaj je še slikca… vse sem lepo označil.

pošta-slovenije-nateg

LP
DjJuvan

PS: Nisem delal štale nad poštarjem, ker bi mi blo res bad se znašat nad nekom, ki je čisto na dnu poštnega sistema. Bi pa ZAHTEVAL, da se ti nenavadni stroški raziščejo od znotraj.

9 (2009)

November 14th, 2009

Ena novejših računalniško modeliranih risank, ki je v Sloveniji najverjetneje nikoli ne bomo videli (vsaj nisem je še videl na kakšnih napovednikih). Nič presenetljivega pravzaprav, kar ni ravno podobno Shreku, Walleju in drugim komičnim izdelkom, težko pri nas dobi kakšno občinstvo – *khm*froce*khm*. 9 je fantazijski svet, postavljen v čas naše 2. svetovne vojne, kjer so  glavne sile vojne samoopravljivi roboti. Podobno filmu Matrica. Tudi v temu filmu roboti iztrebijo človeštvo, preživijo le baddass roboti (ki so ironično na las podobni tistim iz matrice in mecham iz Macross SDF animeja) in majhni pajacki, ki jih je izdelal znanstvenik, da pospravijo to njegovo pizdarijo za njim.
Shrani.si Shrani.si Shrani.si Shrani.si Shrani.si Shrani.si

Trailer na Youtubu

Film me je kar pritegnil k ogledu, sploh ker je to čisto nekaj drugega od ameriških animacijskih studijev. Nekaj, kar ni obdano s trapastimi komičnimi vložki, pocukrano zgodbo in čisto happy endingom. Čeprav je tudi v temu izdelku srečen konec, je dosti bolj temačen in težek za prežvečit. Ni pocukran, sem pa pričakoval malenkost drugačnega. Ima pa film toliko lukenj, da bi liter vode odteklo v stotinki sekunde. Najprej me zmoti, da pajacki DIHAJO! Glede na to, da so sestavljeni iz kosov blaga, nekaj železja in čudnih naočnikov – kje za vraga imajo še pljuča? Oh, wait… mogoče imajo vgrajene zvočne efekte? Mater, njihov stvarnik je pa res mislil na detajle, glede na to, da je našemu glavnemu junaku celo pozabil glasilke vgradit. Resnično moteči faktor skozi cel film. Drugo so ostali pajacki, ki se znajdejo v okolici… številke od 1 do 9. Kdo je njih naredil? Kdo jim je dal delček duše? Bog? Popolnoma nejasen faktor v zgodbi, ki ti ruši vso navdušenje o povezavi o vsem dogajanju (Tisti “delček” duše v vseh o katerem govori “9″ je bullshit – pomislite zakaj).  Poleg vsega pa me teli fancy efekti spominjajo na Half-Life2 in njihovo luštno igračko.

No, za konec lahko še rečem, da me je animacija presenetila, res kul za gledat. Temačnost, post-apokalipsa, roboti, akcija, malce drame in beden clifhanger, to je to.

Lp
DjJuvan

PS: Naslov filma je tok beden, da ne uspem niti najti linka na iMDB. pfuj

Babica na berglah hitrejša od SloBlogi.net

November 7th, 2009

Že nekaj dni nazaj sem urednikom sloblogi.net poslal elektronsko sporočilo, da sem na svojem anime&manga blogu juvan.sloanime.org spremenil naslov do RSS feed naslova, a ga še vedno niso spremenili na svojem agregatu. Moja babica je na berglah v tem času že obkrožila svet.

TazerGrandma_PR01

Kje je težava?

LP
DjJuvan
PS: Težava je rešena, RSS je osvežen – hvala za hitro posredovanje. Včasih je treba le spodbuda in zadeve že laufajo :)

Preveč spoilanja v trailerjih kaže na slab film …

October 30th, 2009

In dostikrat sem to tudi doživel. Tokrat me je prekleto razočaral trailer za Avatar, kjer v štirih minutah pokažejo celo bistvo filma, vse možne najboljše efekte in praktično še, kaj se bo na koncu zgodilo. Zakaj bi potem sploh še šel gledat v kino tak film, če me ne more več presenetit? Običajno te le še razočara film, saj je trailer v mnogih primerih boljši del vsega. Najboljši primer je ravno drugi film holivudskih Transformersov – trailer je špica. Film je poden, slabši od najslabših slovenskih filmov. Poščijem se na efekte, če mi ne znajo posredovati ene kul zgodbe zraven. Danes je očitno filmska industrija tako kot rumeni medij – največji ekskluziv nabašejo v trailer, v resnici pa niti desetinko toliko ni dober film. Kdaj bo to Holivud vžgalo nazaj, upam da res grdo. Še najbolj vesel bi bil, če propade in nekdo začne nekaj bolj konkretnega, kjer bi izdelovali boljše filme za gledalce, ki spoštujejo dobre filme.

LP
DjJuvan

Samo nespoti laufajo blog na javnih agregatih

October 30th, 2009

In to mislim na agregate ala RTV, blogspot, siol in podobne. Agregate, kjer “brezplačno” postavite svoj blog, za ceno omejene svobode govora. Očitno ovčkastim piscem blogov še ni kapnilo v glavo, da so taki blogi stalno pod nadzorom in so ob primeru blatenja kaj hitro “popravljeni” – tudi z izbrisom celega bloga. Ravno to se je pripetilo nekemu NEWfagu, ki je imel blog naslovom “srbofilne komunjare” – zaradi meni neznanih žaljivk in pritožb drugih NEWfagov te blogosfere, so mu administratorji blog enostavno zbrisali. Je to fer? Je to država svobodnega govora? Nisem vedel, da smo se vrnili v čas totalitarizma (če sem pravilno zadel).

Blogerji, ne bodite NEWFAGI, odjebite te zastonjkarske šalabajzerje, postavite si svoj blog, naredite svojo domeno. Pišite po svoji volji.
LP
DjJuvan

Se je voznikom popolnoma zmešalo?

October 26th, 2009

Kaj je narobe z ljudmi? Polne lune ni, neki nesrečnih znamenj tud ne, vreme je normalno…. ampak, vozniki pa vsak dan s svojo telebansko vožnjo po nasprotnem pasu povzročajo nove smrti. Kaj za vraga se dogaja? Kaj vam ni jasno? Mene je jebeno strah sploh še it na cesto, če sem izpostavljen smrti zaradi idiotizma drugih. Jebite se vsi kreteni, ki ne znate vozit klinčevega avtomobila, ne da bi še koga nedolžnega na cesti umorili.
Enostavno ne morem več mimo vsakdanjih osmrtnic, kjer je idiot zapeljal na nasprotni pas in serijsko ubil najmanj enega udeleženca v prometni nesreči.

Folk resnično nima nobene vesti, nobenega spoštovanja, nobenega znanja…. to so samo še serijski morilci brez možganov. Jebite se vsi nesposobneži, nehite se vozit z avtomobili. Prokleta drhal nesposobna.
LP
Juvan

Diskriminacija ali napaka?

October 6th, 2009

Danes sem pisal nekaj o risanki Coraline in šele zdaj opazim, da se moj prispevek ni uvrstil v RSS feed na agregatorju Sloblogi.net. Ko pogledam na njihovo stran, je moj prispevek tam, ko pa pogledam v googlov RSS bralnik Reader, ga pa ni. Kdo zdaj koga vleče za nos?

Ali jim agregator ne deluje, kot bi moral. Ali pa almighty googlov reader nepravilno prikazuje RSSe. Koga zdaj obtožit diskriminacije in nesposobnosti?
LP

Coraline (2009)

October 6th, 2009

Pred kratkim sem si pogledal to risanko, ki je narejena po romanu Neil Gaimana. Pogledal sem si jo zato, ker je nekdo na mojem anime blogu pritrdil, da ta risanka presega azijske risanke. No, je ne. Če mi verjamete ali pa ne. Jaz pač ne verjamem v pravljice, sem že prestar. Coraline je po svoje zelo unikatna risanka, morda presežek med lokalno industrijo risank (morda tudi evropsko), definitivno pa ne azijsko. Risanka je narejena v stop-motion tehniki z lutkami, bila pa naj bi tudi blesteča zadeva za 3D kinodvorane. Če je risanka res narejena v stop-motion tehniki, ali je to le dodobro izpiljena računalniška animacija, se sploh ne bom poglabljal. Zadeva deluje presenetljivo tekoče, vendar so sami gibi likov precej hitri. Podobno kot je risanka A je to, le na dosti višjem nivoju. Tudi kvaliteta podrobnosti okolice je mnogo mnogo boljša. Ok, tehnično recimo, zelo lepo na pogled.



Kaj pa zgodba in karakterizacija? Kot je že tipično za ameriške produkcije, nam nauk filma pokažejo skozi zelo fantazijsko in groteskno zgodbo risanke. Filmi so običajno zelo neprimerni za neke konkretne poosebitve zgodb, saj je treba v uro in pol stisniti uvod, vrh in zaključek. Zraven pa je treba dodelati še karakter likov in obdržati nivo dogajanja. Kar recimo zamerim filmom je, da skoraj noben ne uspe dovolj približati igrane like občinstvu, se jim približati na tak način, da sledimo emocionalnosti v pravih trenutkih filmov in nam pustiti določena presenečenja za konec. Tudi v Coraline tega niso dosegli. Gledal sem ga v popolnoma umirjenem okolju, stoprocentno skoncentriran na film, dogajanje in doživljanje Coralininih dogodivščin. Ampak me enostavno niso prepričal v emocijo, da bi žaloval v tistih trenutkih, ko je Coraline doživljala šoke, ko se je borila in doživela srečen konec. Osebno mi je bil dolgočasen film, ki sem ga mimgrede pogledal in ga bom mimgrede pozabil. Pustil me je enostavno razočaranga in nepotešenga emocij.

Ta film lahko primerjam s predkratim pogledano „azijsko“ risanko Tokyo Magnitude 8.0, ki nosi zelo podobno sporočilnost, vendar skozi zelo življenjsko in tragično izkušnjo. Glavna protagonistka je prav tako mlajše dekle Mirai, ki ima podobne težave s starši in tudi njenim vedenjem. Mirai ima tudi mlajšega bratca Yuukija, s katerim se udeležita grozotnih izkušenj potresa v Tokiu. Pot do doma je trnava in polna šokantnih dogodkov. Tudi smrti njenih bližnjih. V 11-delni seriji se zelo navežemo na like in posledično v zelo emocionalnih trenutkih dobimo tudi cmok v grlo. Na koncu tudi opazimo precejšno razliko, koliko so se nekateri liki spremenili.

Morda pa bi Coraline film imel večji pomen, če bi bila narejena v več epizodah? Nekaj več tesnobe, kakšno smrt priljubljenega lika in pozitivno narejen konec, pa bi se lahko primerjala s Tokyo Magnitude.

LP
Juvan

PS: Tokyo Magnitude si poglejte tu

Minuta na dan (+10sec)

August 31st, 2009

Utrinki iz nedeljskega drifta;