Zakaj One Piece raztura med daljšimi shounen serijami
Da me ne bote nahruljevali z drugimi shounen serijami, v tem članku se bom omejil zgolj na dalše shounen serije kot so Bleach, Dragon Ball, Naruto in One Piece. Gre za to, da po celi angleško govoreči skupnosti izmed vseh omenjenih serij najbolj častijo Naruto in Bleach, ter svoj čas Dragon Ball, daleč superiornega One Piece-a pa ne! Čemu je temu tako? Kako je lahko kolektiv tako zabit? Te besede so kar krute, zato bi se na tem mestu opravičil vsem One Piece fanom. Vi ste seveda svetla izjema, ampak še vedno ste manjšina.
No, sicer ni vse tako črno belo. Veliko Naruto-fanov gleda tudi One Piece. Česar pa pri njih ne razumem je, kako lahko gledajo obe seriji, če je pa One Piece toliko boljši. Najbrž razlog tiči v zahodni kulturi in/ali mentalni kakovosti naših umov (upam da dojemate mojo ironijo). Pa dobr, “vsak tele rab svoj vesele,” ali kako že pravjo. Grem raje utemeljit superiornost One Piece-a.
Kot sem že večkrat rekel, glavna razlika med One Piece-om in vsemi drugimi serijami, ki sem jih naštel, je v dodelanosti zgodbe. Ključni dogodki so v OP začrtani od vsega začetka. Začne se s fantom, ki se poda na pustolovščino, spozna nove ljudi, ustvari prijatelje in konec bo, ko bo uresničil svojo veliko ambicijo. Da bi utemeljil superiornost One Piece-a, je treba najprej pogledati zgodbe drugih animejev.
Poglejmo, naprimer, kako poteka zgodba v Bleachu: Fant, ki lahko vidi duhove umrlih, je postavljen v življenjsko kritično situacijo, ko ga napade duhovom podobna pošast. Takrat se pokaže dekle, ki iztreblja te pošasti in svojo moč preda še našemu fantu. Zgodba se po tem samo dodaja – dekle je v težavah, fant jo reši, eno drugo dekle se znajde v težavah, fant jo reši … vmes se seveda pojavijo močni nasprotniki, in fant more trenirat, da jih premaga, in spet trenirat, da lahko premaga enga še večjega badass-a. To se ponavlja in ponavlja in ponavlja in ponavlja in ponavlja … OMFG dej naj že enkrat crknejo vsi. Ampak neeeeeeee, naše duševno motene gledalce takšno dogajanje rajca in vedno čakajo na “nove” stvari – nove v narekovajih, ker novih stvari NI (ja, ni jih), samo stare – že videne, so v novi preobleki. Povsem enako dogajanje je v Narutu in Dragon Ball-u. Čeprav Dragon Ball je to prakticiru že pred dvajsetimi leti in kot enemu prvih animejev na tem konceptu zamera ne pripada. Konec koncev je zaključek preprost – Bleach (in podobne) lahko nabijajo v nedogled povsem brez kakeršnekoli ideje o končnem koncu (tj. konec, ki sledi koncu pravega konca na koncu).
Kaj One Piece dela drugače? Konec je znan že od vsega začetka – osvojitev One Piece, karkoli že to je. Seveda tudi One Piece vztrajno nategujejo, ampak to nategovanje je zelo drugačno, saj vseskozi pazijo na ključne elemente zgodbe. Kaj mam v mislih, ko omenjam ključne dogodke in povezljivost? (Sledečega ne bo noben razumel, če ni na tekočem z animejem, pa še manjši spoilerji so.)
- Se spomnete tistega strica v Logue Townu, s tetovažo na obrazu? Dragon je to. Logue Town je nekje okrog 50. dela animeja. Kdaj zvemo, kdo sploh je to? Če me spomin ne vara, zvemo, da je revolucionar in neka zelo pomembna oseba, na sestanku kralju v Alabasta arcu. Njegovo ime zvemo šele po Enies Lobby, ko Luffy dobi nepričakovan obisk na Water 7. Še več o njem smo zvedeli pred kratkim v mangi – tj. 400 poglavij po prvem prikazu. Le kako se je tako pomembna oseba tako kmalu v zgodbi pojavila, če cela zgodba ne bi bila že do kraja začrtana v avtorjevi glavi?
- Potem je tu Arlong. Ljudje v One Piece zgledajo dokaj normalno – vsaj ljudje so ljudje in ne neki stvori. Arlong pa je pol riba pol človek. Vas zanima od kod je prišel? In od kod izvirajo tetovaže, ki jih je imela cela njegova posadka (tista druga tetovaža v obliki sonca, ne tista, ki jo je imela Nami)? To je trenutno dogajanje v mangi, 450 poglavij po predstavitvi.
- Laboon – kot gora veliki kit na katerega naletijo Luffy in druščina, ko prečkajo Reverse Mountain – in pirat, ki je Laboonu pred petdesetimi leti obljubil, da se bo vrnil. Tistega pirata Luffy dejansko spozna nekje 250~300 poglavij po Laboonu.
- Blackbeard – najprej ga en iz njegove posadke marincem predlaga za naslednika Crocodile-a takoj po Alabasti, nato se povsem nepomembno pojavi pred Sky Islandom, v istem času, ko se dogaja Enies Lobby, zvemo za boj med njim in Ace-om. Luffy je o Ace-ovim porazu izvedel šele nekaj poglavij mange nazaj (anime bo tam v naslednjih 10~15 delih).
- Bon Clay – tisti okama (cross-dressing freak) po Alabasti postane Luffyev prijatelj a ga od takrat, ko mu je nazadnje pomagal, ni bilo več videt. No v trenutnem dogajanju v mangi izvemo, kje je bil in srečamo še nekaj starih obrazov – Buggy the Clown, Mr. 3 ipd.
- Kdo se še spomne Elbafovih velikanov, ki se bojujeta na Little Garden-u? Veliko kasneje spoznamo še druge člane njune posadke.
- Ace je dal Luffyu kos papirja, ko se srečata v Alabasti. Šele konec Thriller Barka zvemo, kaj Vivre Card sploh je.
- Trenutno je v akciji ogromno pomembnih oseb, kot so Whitebeard, Shanks, Rayleight, spoznali smo že vse Shichibukai-je, predstavljeni so bili še drugi pomembni mladi pirati, ki so potovali po drugih izmed 7 poti po Grand Line, omenjen je bil Dr. Vegapunk, genij za vso tehnologijo, ki jo imajo marinci (kako naprimer prečkajo Calm Belt), potem je tu še tisto stoletje, ki je izbrisano iz zgodovine, in za katerega nihče ne ve, kaj se je zgodilo. Namignjeno je bilo, da marinci nekaj ogromnega zakrivajo, kar bi jih predstavilo kot glavne antagoniste.
Vam da to kaj misliti? Koliko sprva neznatnih detajlov kar naenkrat košček za koščkom sestavlja zares ogromno sestavljanko. To je bistvena razlika med One Piece in ostalim sranjem, kot sta Naruto in Bleach. Slednja lahko po vsakem večjem arcu nehaš gledat in boš mel občutek dokončane zgodbe. Pri One Piece tega ni in zato je izjemen anime … oz. bolje rečeno, One Piece je ep.
P.p. Naruto je crap. Bleach tudi.
Skye
