Kadarkoli smo doslej naleteli na članke o animejih in mangah slovenskih novinarjev v raznih medijih – časopisih, spletnih straneh in tudi na TVjih, so bolj zasenčevali pravo vsebino, kot jo skušali “prikazati” in z njo razširjati obzorje animejev in mang. Razlog za to je lahko nerazgledanost, nesposobnost ali nezainteresiranost novinarjev za pisanje bolj kvalitetnih vsebin. Pravzaprav jim niti ne moremo zameriti, glede na vse traparije na vseh ostalih področjih, ki jih beremo.

Pa vendar, sobotni članek o Bosonogem Genu in Keijiju Nakazawi v časopisu Delo me je osebno navdušil s svojo širino in predstavitvijo. Omenjen naslov si definitivno zasluži ogled – v striparski (manga) obliki in animiranem (anime) filmu. Ker sam naslov ni le “fantazijska” zgodba ampak tragična resnična zgodba doživljanja 2. svetovne vojne in atomske bombe v Hirošimi, ga imajo mnogi tudi za relevanten prikaz posledic atomske energije (še posebej v tem času, ko le-ta grozljivo škripa na Japonskem). Zato se ga večkrat izrablja za anti-propagando atomske energije. Kar pa osebno želi doseči tudi Keiji Nakazawa s svojo mango Bosonogi Gen (Hadashi no Gen).

Vendar ima tudi ta navdušenost nad slovenskim člankom v časopisu svoj konec, saj je narejen na podlagi nemškega članka iz spletne strani Spiegel. Tukaj se spet konča razgledanost slovenskih novinarjev. Nočem sodit njihovega dela (in slabega raziskovalnega nagona), vendar zna prevesti in malce preurediti tuji tekst vsak z znanjem jezika in malce občutka pisanja.

A vendar, če spregledamo, da gre za priredbo je članek fenomenalen. Upamo, da ga prebere čim širše občinstvo (oz. vseh 63 tisoč bralcev naklade tega časopisa) in si ga potem tudi ogledajo. Animeji in mange pač niso “drek na palci”.