Namreč, Kolosej odira gledalce že preko skrajnosti. Priporočam, da si preberete zapis “Kolosej odira, poj pa jamra” in boste vedeli zakaj.
Resnično upam, da vsi distributerji zapustijo/prekinejo pogodbo s Kolosejem in naj ta zgnije v lastnem nakradenem denarju…
LP
Filmofil
PS: Kje je Tuš planet, ko ga rabiš?
V Sloveniji je res težko najti aktivno skupnost določene tematike, ki RAVNO tebe osebno najbolj zanima. Če so bili to animeji, sem naletel v času propadanja dveh skupnosti, že vsaj leto dni pa se ukvarjam z video produkcijo in kot nalašč spet ni nobene faking aktivne skupnosti. Mislim, da bo ravno eno leto, odkar sem odkril filmar.si, čeprav je večina foruma s aktualnostjo malce zadaj, sem na koncu ugotovil tudi, da niti ne potrjujejo več novo registriranih uporabnikov. Razlog je v tem, da so administratorji (ki imajo edini pravice za to) odsotni in nihče ne ve, kdaj bodo lahko potrdili račune. Forum je tudi leglo spam botov, vsaj 15 tisoč primerkov. Moderatorji se z okrnjenimi pravicami trudijo čistiti za njimi, ker administratorji glede tega ne naredijo nič.
In tako je danes, že skoraj leto po registriraciji, moj račun še vedno neaktiven. Če bi želel pohvalit kakšnega uporabnika po koristnem napotku, ne morem. Če bi želel karkoli vprašati ali podati mnenje, ne morem. Če bi želel prispevati kakšne zanimive-sveže informacije/napotke, ne morem. Pa da jebem enemu lenemu sejvestekomu, ker ne more posodobit sistema in prenesti adminskih pravic nekomu BOLJ aktivnemu. Razpičen sem!
Forum ima toliko uporabnih diskusij, da je škoda postavljati svežega z BOLJ resnimi administratorji in uredništvom. Ali bo pač treba? Nekak mi je res želja imeti nek strokoven portal glede filmske tehnike in ne samo mimoidočih diskusij filmske umetnosti in kritiziranja scene na filmklubu. Vsaj kar se tiče neke preglednosti nad zbranimi diskusijami, mi je filmar še zmeraj boljši. Sploh kar se tiče uporabnih informacij ZA snemanje videa.
Je še kdo ZA, da se postavi nov portal okoli filmske umetnosti, oz. kotiček za bodoče režiserje?
LP
Janez Kameron
Zavedam se, da me bodo vsi skurcali, kaj se grem in pišem brezvezno vsebino. Bóli me mazinc na nogi. Jaz pač nisem eden tistih ovčk, ki mu je Avatar revolucionaren, prelomnica filmstva in edini najboljši film ewah. Oziroma, lažem. Sem ovčka. Bil sem nategnjen, kot so hoteli avtorji dosečt – šel sem gledat film v 3D tehniki, obrali so me za 8evrov. Trpel sem tudi tista gnila očala na nosu, zaradi katerih sem še nekaj dni po tem imel žulje. V film so vložili 300 miljonov dolarjev, koliko od tega pa v oglaševanje, pompoznost in prepričevanje ljudstva, da je to filmski spektakel, raje nočem vedet. Vsak film do sedaj so toliko medijsko pumpal, ampak to samo zato, da so pokrili stroške izdelave filma… pa čeprav je film na koncu pou dreka vreden. Pri Avatarju je to malce drugače… avtorji so želeli občinstvo “navdušit” s 3D tehnologijo, še posebej tiste, ki še nobenega filma v 3D niso gledali. Tistim je, seveda, film “uau”. Ampak kaj je “uau”? Tiste puščice, kapljice in metki, ki so leteli mimo tvoje glave? Ali jebena zgodba, ki ima tok smisla, kot če odpreš osnovnošolsko knjigo in prebereš zgodbo o Krištofu Kolumbu? Z izjemo, da zemljani tokrat (namesto zlata) iščejo unobtanium. Ki je smešno, ta unobtanium slaba priredba besede UNOBTAINABLE… kar pa pomeni “nedobljiv/ nedosegljiv”. Zakon, spoiler že v prvi četrtini filma…vam je zdaj že jasen konec zgodbe?
Ogled v 3D je taka nategavska farsa, da pridobijo folk, ki ne bodo pozorni na samo zgradbo zgodbe, ampak 3D efekte, ki pa so itak večino časa nikakvi. Nad 3D sem bil presenečen takoj na začetku, ko se marinec zbudi… in proti koncu, ko so kakšne puščice švigale. To je to. Pika. 3D zame NI revolucija v filmski industriji, to je nategavska marketinška poteza s katero folk prepričajo, da grejo gledat nekaj “drugačnega”, nekaj “novega”.
Sprijaznite se, kino propada, ustvarjalci pa so lačni denarja. Kako ga bodo dobili, če v filmsko industrijo ne zveknejo nekaj novega. 3D je na sceni že nekaj časa, ampak doslej še ni bil tok medijsko pumpan, da bi naredili nek korak v pridobitvi gledalcev. Edina zadnja revolucija na področju filmstva je bil uvedba barvnega filma, skor sto let nazaj. Kaj smo z barvami dobili, si lahko vsak odgovori. Kaj smo v tem času z 3D vizualizacijo dobili? Tega odgovora ne morem argumentirati.
Predstavljajte si 3D v romantični komediji. Boste navdušeni v komičnem skeču nad letenjem krožnikov in kozarcev v vašo glavo, ali se boste pač zvijali od smeha, ker je smešno. Ne rabim krožnikov v 3D tehniki, zakaj bi ji rabil? A ni to bedarija? Potrošnja denarja za efekte, ki nimajo koristi. 3D nima nobene veze s filmom in njegovo kvaliteto, to je le bonbonček za pumpanje in pridobivanje občinstva.
Zagovorniki 3D vizualizacije so kot mali otroki, ki so navdušeni nad novo igračko, ampak jih bo precej kmalu minilo, ker bo postala manj pomembna.
Zgodba o marincih, njihovemu osvajanju novega ozemlja je enaka – popolnoma enaka nekaj stoletij staremu zgodovinskemu dogodku Kolumbovega odkrivanja novega ozemlja. Mi je prav žal, ampak naresti eno scifi priredbo na to zgodbo zna vsak otrok. Upam, da ni bil tudi scenarij plod razvijanja filma zadnjih 10let, kot mi mnogi pravijo, da je Cameron potreboval za ta film. Unobtanium, lol. Resno. Res težka beseda, zašvicu čist. Tudi “Pandora”, what the heck? Naš pohabljeni marinec je še večji smeh, izdajalec človeštva in tipični ameriški lik. Na’viji so mu kar preprosto zaupali, čeprav je izdal lastno domovino. Hell yea. Ironično je pokazal svojo ameriško kri tudi z “I AM THE BEST OF ALL” in šel vrat na nos, brez kakršnega koli truda lovit najmogočnejšo pošast na planetu, katero je uspelo zajahati le najmogočnejšim vodjam v preteklosti. Američan, pa najmogočnejši? Tri mesce je bil na tem ušivem planetu, še njihovega jezika ni znal govorit in je že lovil najstrašnejše pošasti. C’mon?
Film je tak smeh, imeli so celo čas za sex z domačinko, eno dramatično smrtno žrtev bližnjih prijateljev tega vsemogočnega marinca, veliki govor vsemogočnega marinca in njegovo prsenje med veliko bitko.
Edina res najboljša stvar filma je bil tisti spopad mašinarije versus animals. Leva, desna – BOOOOM! To je bilo pokanja, streljanja, klanja, mečkanja… Prav poživi tvoje izkušnje iz časov gejmanja strategij, ko butneš dve velesili nasproti… i just love it<3
No, toliko z moje strani na hitro… nekaj argumentov in pogledov na to temo si pa preberite še na Prizminem forumu, kjer so tudi skeptični do te “znanstvene-fantastike”. *klik*klik*
Pa brez zamere :3 Film sam po sebi ni slab za pogledat, ampak neke pretirane navdušenosti ni.
LP
DjJuvan
PS: Tiste mecha robotke v podobi človečkov so kopiral iz animejev… majkemi!
PSS: O fotorealizmu raje ne bi, kdor 8let nazaj ni gledal Final Fantasy: Spirits within, nima niti kančka pravice zagovarjat Avatarja.
Ena novejših računalniško modeliranih risank, ki je v Sloveniji najverjetneje nikoli ne bomo videli (vsaj nisem je še videl na kakšnih napovednikih). Nič presenetljivega pravzaprav, kar ni ravno podobno Shreku, Walleju in drugim komičnim izdelkom, težko pri nas dobi kakšno občinstvo – *khm*froce*khm*. 9 je fantazijski svet, postavljen v čas naše 2. svetovne vojne, kjer so glavne sile vojne samoopravljivi roboti. Podobno filmu Matrica. Tudi v temu filmu roboti iztrebijo človeštvo, preživijo le baddass roboti (ki so ironično na las podobni tistim iz matrice in mecham iz Macross SDF animeja) in majhni pajacki, ki jih je izdelal znanstvenik, da pospravijo to njegovo pizdarijo za njim.
Film me je kar pritegnil k ogledu, sploh ker je to čisto nekaj drugega od ameriških animacijskih studijev. Nekaj, kar ni obdano s trapastimi komičnimi vložki, pocukrano zgodbo in čisto happy endingom. Čeprav je tudi v temu izdelku srečen konec, je dosti bolj temačen in težek za prežvečit. Ni pocukran, sem pa pričakoval malenkost drugačnega. Ima pa film toliko lukenj, da bi liter vode odteklo v stotinki sekunde. Najprej me zmoti, da pajacki DIHAJO! Glede na to, da so sestavljeni iz kosov blaga, nekaj železja in čudnih naočnikov – kje za vraga imajo še pljuča? Oh, wait… mogoče imajo vgrajene zvočne efekte? Mater, njihov stvarnik je pa res mislil na detajle, glede na to, da je našemu glavnemu junaku celo pozabil glasilke vgradit. Resnično moteči faktor skozi cel film. Drugo so ostali pajacki, ki se znajdejo v okolici… številke od 1 do 9. Kdo je njih naredil? Kdo jim je dal delček duše? Bog? Popolnoma nejasen faktor v zgodbi, ki ti ruši vso navdušenje o povezavi o vsem dogajanju (Tisti “delček” duše v vseh o katerem govori “9″ je bullshit – pomislite zakaj). Poleg vsega pa me teli fancy efekti spominjajo na Half-Life2 in njihovo luštno igračko.
No, za konec lahko še rečem, da me je animacija presenetila, res kul za gledat. Temačnost, post-apokalipsa, roboti, akcija, malce drame in beden clifhanger, to je to.
Lp
DjJuvan
PS: Naslov filma je tok beden, da ne uspem niti najti linka na iMDB. pfuj
In dostikrat sem to tudi doživel. Tokrat me je prekleto razočaral trailer za Avatar, kjer v štirih minutah pokažejo celo bistvo filma, vse možne najboljše efekte in praktično še, kaj se bo na koncu zgodilo. Zakaj bi potem sploh še šel gledat v kino tak film, če me ne more več presenetit? Običajno te le še razočara film, saj je trailer v mnogih primerih boljši del vsega. Najboljši primer je ravno drugi film holivudskih Transformersov – trailer je špica. Film je poden, slabši od najslabših slovenskih filmov. Poščijem se na efekte, če mi ne znajo posredovati ene kul zgodbe zraven. Danes je očitno filmska industrija tako kot rumeni medij – največji ekskluziv nabašejo v trailer, v resnici pa niti desetinko toliko ni dober film. Kdaj bo to Holivud vžgalo nazaj, upam da res grdo. Še najbolj vesel bi bil, če propade in nekdo začne nekaj bolj konkretnega, kjer bi izdelovali boljše filme za gledalce, ki spoštujejo dobre filme.
LP
DjJuvan
Pred kratkim sem si pogledal to risanko, ki je narejena po romanu Neil Gaimana. Pogledal sem si jo zato, ker je nekdo na mojem anime blogu pritrdil, da ta risanka presega azijske risanke. No, je ne. Če mi verjamete ali pa ne. Jaz pač ne verjamem v pravljice, sem že prestar. Coraline je po svoje zelo unikatna risanka, morda presežek med lokalno industrijo risank (morda tudi evropsko), definitivno pa ne azijsko. Risanka je narejena v stop-motion tehniki z lutkami, bila pa naj bi tudi blesteča zadeva za 3D kinodvorane. Če je risanka res narejena v stop-motion tehniki, ali je to le dodobro izpiljena računalniška animacija, se sploh ne bom poglabljal. Zadeva deluje presenetljivo tekoče, vendar so sami gibi likov precej hitri. Podobno kot je risanka A je to, le na dosti višjem nivoju. Tudi kvaliteta podrobnosti okolice je mnogo mnogo boljša. Ok, tehnično recimo, zelo lepo na pogled.
Kaj pa zgodba in karakterizacija? Kot je že tipično za ameriške produkcije, nam nauk filma pokažejo skozi zelo fantazijsko in groteskno zgodbo risanke. Filmi so običajno zelo neprimerni za neke konkretne poosebitve zgodb, saj je treba v uro in pol stisniti uvod, vrh in zaključek. Zraven pa je treba dodelati še karakter likov in obdržati nivo dogajanja. Kar recimo zamerim filmom je, da skoraj noben ne uspe dovolj približati igrane like občinstvu, se jim približati na tak način, da sledimo emocionalnosti v pravih trenutkih filmov in nam pustiti določena presenečenja za konec. Tudi v Coraline tega niso dosegli. Gledal sem ga v popolnoma umirjenem okolju, stoprocentno skoncentriran na film, dogajanje in doživljanje Coralininih dogodivščin. Ampak me enostavno niso prepričal v emocijo, da bi žaloval v tistih trenutkih, ko je Coraline doživljala šoke, ko se je borila in doživela srečen konec. Osebno mi je bil dolgočasen film, ki sem ga mimgrede pogledal in ga bom mimgrede pozabil. Pustil me je enostavno razočaranga in nepotešenga emocij.
Ta film lahko primerjam s predkratim pogledano „azijsko“ risanko Tokyo Magnitude 8.0, ki nosi zelo podobno sporočilnost, vendar skozi zelo življenjsko in tragično izkušnjo. Glavna protagonistka je prav tako mlajše dekle Mirai, ki ima podobne težave s starši in tudi njenim vedenjem. Mirai ima tudi mlajšega bratca Yuukija, s katerim se udeležita grozotnih izkušenj potresa v Tokiu. Pot do doma je trnava in polna šokantnih dogodkov. Tudi smrti njenih bližnjih. V 11-delni seriji se zelo navežemo na like in posledično v zelo emocionalnih trenutkih dobimo tudi cmok v grlo. Na koncu tudi opazimo precejšno razliko, koliko so se nekateri liki spremenili.
Morda pa bi Coraline film imel večji pomen, če bi bila narejena v več epizodah? Nekaj več tesnobe, kakšno smrt priljubljenega lika in pozitivno narejen konec, pa bi se lahko primerjala s Tokyo Magnitude.
LP
Juvan
PS: Tokyo Magnitude si poglejte tu
Med animeji sem pogledal že nekaj serij, ki se vrtijo okoli namiznih iger – japonskih (poleg kart aka pokemoni/yu-gi-oh). Trenutno gledam anime Saki na temo Mahjong igre (lansko leto sem gledal Shion no ou, z eno drugo namizno igro), kjer glavni liki gradijo svojo osebnost skozi treniranje in tekmovanje v mahjong igri. Vendar to ni samo igra, kjer tiste kocke postavljajo na mizo in merijo samozavest in taktiko. To bi bilo dolgočasno gledat. Kar naredi to serijo res neverjetno in napeto, so ravno posebni efekti med igranjem in domišljija likov, kako nadvladajo svoje nasprotnike. Napetost, efekti, nore poteze, domišljijske scene… res noro. Prav uživam ob gledanju, čeprav nimam pojma o Mahjongu.
Tukaj pa pride moja ideja za slovenski film – igranje šaha. Mogoče celo serijo, da se lahko več gradi na osebnostih glavnih protagonistov in TUDI stranskih igralcev. Seveda bi se moral žanr raztegniti na še kakšno področje, recimo nadnaravno
(da bi obstajali nasprotniki z precej nenavadnim igranjem ali močmi, ki jim omogočajo boljšo igro), komedijo IN mogoče še kakšnim globokim zapletom v ozadju (kot recimo v Shion no Ou animeju). Za glavnega protagonista bi morali izbrati nekoga, ki je recimo v otroštvu obvladal šah, vendar zaradi določene travme vse opustil in pozabil. Po dolgih letih, med študijem pa ga med šah zvlečejo člani šolskega šahovskega kluba, ker so v njem začutili posebno avro. Protagonist ne želi sodelovati, vendar se vseeno malce obotavlja… ko ga uspejo prepričati, da odigra vsaj eno igro, so člani šokirani nad igro. Brez kakršnega koli napora ali dvomljivosti je nasprotnika spravil v nemogoč položaj, vendar iz neznanega razloga izgubil. Člani ga prepričajo, da se včlani v klub, se izboljša in z njimi nastopi na prihajajočem prvenstvu. Vendar pa se skozi igre začne spominjati svoje preteklosti in svojih travm, zaradi katerih je odnehal igrat…
No, to je moja ideja na hitro… z nekaj popravki, dodatki najverjetneje sploh ne bi izpadlo slabo? Včasih sem tudi sam igral šah, vendar nisem bil nikoli dober, ampak sama igra načeloma ni slaba in bi se jo dalo uporabit za akcijske poteze.
Nekak pogrešam kakšen anime na to temo, saj bi me mogoče ponovno prepričal v igranje šaha. Nisem pa ravno prepričan, kako bi to izpadlo kot slovenski film/serija – zanimivo ali nezanimivo?
LP
DjJuvan
Pred petdesetimi leti so osnovnošolci za dan šole po lastni domišljiji narisali prihodnost. Vse zbrane risbe so nato zaprli v časovno kapsulo in pokopali v zemljo na dvorišču šole. Med vsemi risbami je najbolj izstopal papir poln različnih številk, ki jih je napisala malce nenavadna punca. Po petdesetih letih se kapsula izkoplje in list poln številk prejme malce naglušen sin očeta astronoma. Ker je oče tudi malce zmešanega tipa in še zmeraj žaluje za svojo ženo, po nesreči v gmoti teh številk najde večina nesreč v zadnjih petdesetih letih… ker pa še niso pokrite vse številke, začne raziskovati, kaj se zgodi ob izteku datumov in še zakaj se njegovemu sinu priblužujejo neznanci….
Se mi zdi, da mi je malce dolgčas postalo, ker še ni nove sezone animejev, prejšna sezona je pa itak bolj boga in sem že praktično vse serije (tiste bolj kul) do konca pogledal. Starejših dokončanih animejev se mi enostavno ne da trenutno gledat, pa še precej sem izgubil stik z zahodnjo industrijo, zato da jih bom lahko v prihodnje lažje kurcal =)
Glavni igralec in oče nesrečnega osnovnošolca je nihče drug, kot Nicolas Cage. Ravno pravšnji za vlogo zmešanega profesorja astronomije in človeka, ki ne verjame v predvidljivo prihodnost. Nima ravno sreče v življenju, saj mu umre žena, zdaj pa ima na plečih še sina, ki ga tudi precej zanemarja. Mogoče sem le jaz ostal v preteklosti, ko je še odlično igral svoje vloge… vendar nekateri so mnenja, da je zelo neprimeren za ta film. Jaz tega ne bi rekel, ker je ravno dovolj zmešan, da mu je film usojen. Nasprotno bi rekel za njegovo prijateljico (Diana Wayland), ki se mi je zagabila… ampak pomoje bi to krivdo banalnosti in idiotizma raje naprtil montažerju (Richard Learoyd), ki je tisti najbolj kritičen trenutek naredil gnilo banalen in zarad njega je ženska izpadla kot kup dreka. Žalostno.
Efekti, dogodki, nesreče in zgodba je precej kul. Še posebej preseneti konec, ki ni tipično holivudsko (just a bit happy ending though). Poleg tega se vse sklene v popolnoma drug konec, kot bi človek pričakoval (hint: Noe). Nisem ravno razmišljal v konec filma, zato ne morem ravno reči, da sem ga pričakoval… nisem ga, enostavno nisem (mogoče mi je skoraj na koncu že bilo rahlo jasno, ampak ne povsem). Kul film z apokaliptično temo, čist me je podžgal, da še kakšne podobne filme pogledam =) Pogrešam Macross SDF, kjer so Zentradi kar tako spohali naš planet… oldies goldies.
Priporočam ogled, vendar glejte z rezervo.
Še trailer za tiste najbolj vročekrvne – Knowing – Official Trailer [HD]
PS: Še zmer mi niso jasni tisti kamnčki :\
LP
DjJuvan
Bliža se meteorski dež, ki bo tako intenziven, da ga bo lahko videl vsakdo, tudi brez teleskopa. To je redek pojav, ki se zgodi vsakih 10.000 let. Svet se pripravlja na čudovit dež, medtem pa znanstveniki opazijo nenavadno velik meteorit, ki prihaja izza lune. Zarad njegove velikosti se ga zaradi vpada sonca vidi tudi brez očesa. Zaradi bližine lune, meteorit spremeni svojo pot direktno v luno in tam tudi silovito poči… sedaj proti Zemlji letijo tudi manjši koščki lune, ki pa ne izgorijo in naredijo precejšno škodo na površju. Znanstveniki so v polnem zagonu, še posebej, ker so se kmalu po trčenju začele pojavljati nepojasneni dogodki – statika, sprememba gravitacije, poplave, imigriranje ptic…
Kaj naj rečem, čeprav je to malce bolj nižje proračunska mini serija, izvira iz Kanade in ima za glavnega igralca Davida Jamesa (poznamo iz serije Jag), je tole še zmeraj zelo awesome serija. Zaenkrat se je odvila le ena epizoda, ki traja uro in pol in moram reči, da sem zelo pozitivno presenečen. Kako se trenutno odvijajo dogodki, lahko verjetno pričakujemo še dosti unikatnih nesreč na temo gravitacije in magnetizma… Čeprav se v prvi epizodi odvijejo le lažji učinki te katastrofalne nesreče, se bodo verjetno zadeve le stopnjevale. Po vsej verjetnosti v konec Zemlje. Če se ne motim, bo 6 epizod, ampak ne me držat za besedo. Že pričakujem naslednje, ljubiteljem astrofizike/fizike pa priporočam ogled =) It might be funny from your point of view.
Malenkost me motjo nekateri banalni dogodki, ampak ni tako hudo. Smešni so tudi romantični trenutki… vsaj 4 sem naštel v pol ure (prvi je že v prvih petih minutah). Ampak dobro, všeč mi je ta apokaliptična tema, zato bom vztrajal do konca…. vsaj ne morejo vleči te zgodbe v nedogled (kot večina zahodnjaških nanizank), ker enkrat se tako ali tako konča =)
Enjoy!
LP
DjJuvan
PS: Šele zdaj sem opazil, da že na plakatu piše, da bo 2x 90min. Torej pride le še ena epizoda…
PS2: Očitno sta že dolgo obe epizodi zunaj, le jaz jih nisem opazil, ker sem iskal le HDTV 720p verzijo.
In tokrat spet resno. Film je resda azijskega izvora (natančneje Korejskega), vendar *z momljajočim glasom* me je v vseh pogledih presenetil.
Old Boy izvira iz leta 2003 in je prejel mnogo nominacij/nagrad – to mene za noben film sploh ne gane, ker mi pomeni manj, kot drek, ki ga vsak dan izserjem. Lahko pa podam lasten pogled na film in kako sem bil OSEBNO zadovoljen. Zame je itak že znano, da znam poveličevat le animeje…. vendar, kot sem že precej časa nazaj pri “Lost in Translation” omenil, da se tudi v igrani industriji pojavijo nekatere cvetke, ki se jih enostavno mora pogledat. Old Boy je eden od tistih redkih cvetk, ki se ga mora pogledat.
O čem se sploh gre film? No ja, od začetka vemo le, da je bil naš nezaželjeni pijanček Desu ugrabljen in zadržan v nekem čudnem zaporu precej let. Bil je pijanček, imel je družino. Zakaj je bil ugrabljen in zakaj sedaj živi v stanovanju podobnem zaporu…. Kaj je naredil narobe, komu se je zameril, kaj je zagrešil…. ta vprašanja so ga preganjala precejšne število let, ko je bil zaprt. Nato se je odločil “Ušel bom od tu in se maščeval!”
Ob gledanju sem najprej pomislil, “ziher ga je kakšna tajna vojska zaprla…” iz nevemkakšnega razloga. Priznam, nisem mogel nikakor vnaprej prebrati konca (kot se da to v 99% drugih filmih). Sčasoma pa tudi v tem filmu dobivaš informacije, čeprav sprva čisto nepotrebne, vendar kasneje precej bolj bolane. Ja, sem že omenil, da je to psihološki thriler?
Karkoli več povem, povem preveč. Nauk zgodbe je čisto na koncu filma, tam se razkrije vse in nič. Zakaj se mu je to zgodilo, kaj se je iz tega naučil in…. ali je bil njegov zadnji izbor pravi?
Čist te unič ta film. Glejte ga z rezervo in bodte pripravljeni na vse. Glasba je tudi odlična ves čas, prav poživi dogajanje. In za spremembo, tokrat se azijci ne obnašajo čisto tipično po njihovo – so me pozitivno presenetili z odličnim igranjem vlog.
LP
DjJuvan
PS: Tole pa je kritika na slovensko izdajo tega filma – Fivia tudi tokrat zmagala. DVD je KATASTROFALNO narejen. Nisem ga mogel gledat v običajnem programu, kjer gledam 100% vse video vsebine. Posebej zanj sem moral zagnat Windows media Player 10. Prokleto sranje…. pa kdo jih je učil delat authoring DVDjev. Sory, ampak če hočete kdaj dosežt, da bo folk kupoval vaše DVDje, se zgledujte po japonskih/ameriških anime DVDjih. Tega jaz iz principa ne bi kupu… že sposojeno kopijo iz iTIVIja mi je bilo težko pogledat.