V Sloveniji je res težko najti aktivno skupnost določene tematike, ki RAVNO tebe osebno najbolj zanima. Če so bili to animeji, sem naletel v času propadanja dveh skupnosti, že vsaj leto dni pa se ukvarjam z video produkcijo in kot nalašč spet ni nobene faking aktivne skupnosti. Mislim, da bo ravno eno leto, odkar sem odkril filmar.si, čeprav je večina foruma s aktualnostjo malce zadaj, sem na koncu ugotovil tudi, da niti ne potrjujejo več novo registriranih uporabnikov. Razlog je v tem, da so administratorji (ki imajo edini pravice za to) odsotni in nihče ne ve, kdaj bodo lahko potrdili račune. Forum je tudi leglo spam botov, vsaj 15 tisoč primerkov. Moderatorji se z okrnjenimi pravicami trudijo čistiti za njimi, ker administratorji glede tega ne naredijo nič.
In tako je danes, že skoraj leto po registriraciji, moj račun še vedno neaktiven. Če bi želel pohvalit kakšnega uporabnika po koristnem napotku, ne morem. Če bi želel karkoli vprašati ali podati mnenje, ne morem. Če bi želel prispevati kakšne zanimive-sveže informacije/napotke, ne morem. Pa da jebem enemu lenemu sejvestekomu, ker ne more posodobit sistema in prenesti adminskih pravic nekomu BOLJ aktivnemu. Razpičen sem!
Forum ima toliko uporabnih diskusij, da je škoda postavljati svežega z BOLJ resnimi administratorji in uredništvom. Ali bo pač treba? Nekak mi je res želja imeti nek strokoven portal glede filmske tehnike in ne samo mimoidočih diskusij filmske umetnosti in kritiziranja scene na filmklubu. Vsaj kar se tiče neke preglednosti nad zbranimi diskusijami, mi je filmar še zmeraj boljši. Sploh kar se tiče uporabnih informacij ZA snemanje videa.
Je še kdo ZA, da se postavi nov portal okoli filmske umetnosti, oz. kotiček za bodoče režiserje?
O začetka je bilo lepo in še malo zeleno, kislo in trdo… takšna, kot so meni zelo všeč. Vendar po več letih tudi to jabolko zgnije. YouTube je čedalje bolj gnil, tako kot jabolko. In sicer, po mesecu dni mi še vedno niso odobrili “fair use” pritožbe na video, ki sem ga takrat objavil. Pravzaprav gre za video blog, kjer sem komentiral kakšne kul scene iz animejev, za dobro predstavitev pa sem vključil tudi nekaj-sekundne sekvence iz novejših serij. Očitno gredo te nekaj-sekundne sekvence Youtubu na kurac in se uvrščajo v pofukan koš kršenja avtorskih pravic. Well, for the stupidity of Youtube, they are under FAIR USE! Pod to pravico lahko katerokoli delo predelaš/izrežeš do te meje, da ne škoduje prvotnemu delu in da ni namenjen v komercialne namene.
Moje delo NI škodovalo prvotnemu delu, še celo promoviralo ga je… ampak kurci v uredništvu Youtuba tega ne vidijo, nočejo vidit, ker so nesposobni na ravni Siolovcev… pač totalni kripli. Tudi če jim pošlješ obrazložitev, so nesposobni ukrepat. Tako že mesec dni moj video čaka na odobritev. Pravzaprav sem ta projekt odjebal, ker se mi ne da ukvarjat s temi nesposobneži Youtuba… Upam, da se najde kakšen dober konkurent… tako kot se je T-2 v primeru internetnega ponudnika.
Danes sem pisal nekaj o risanki Coraline in šele zdaj opazim, da se moj prispevek ni uvrstil v RSS feed na agregatorju Sloblogi.net. Ko pogledam na njihovo stran, je moj prispevek tam, ko pa pogledam v googlov RSS bralnik Reader, ga pa ni. Kdo zdaj koga vleče za nos?
Se še spomnite skoraj mesec nazaj, ko sem pisal o “Šalabajzerske stranke v računalniški trgovini” , kjer sem omenjal določene vrste obnašanj strank? No, najprej si preberite tisto, potem pa nadaljujemo na povsem nov level šalabajzerskih strank. Sedaj stranke niso več nesramne, ampak so še pametnejše in bolj izučene, kot prodajalci/svetovalci. Da ne pozabim, koliko nagrad so prejele iz računalništva… več kot prodajalci. Ja, tako lepo se pohvalijo.
Situacija je taka, da se v trgovini pojavijo stranke, ki imajo problem pri računalniku. Seveda najprej na nas strosijo vso jezo, da nas imajo poln kurac, da tak način odnosa ne gre več naprej, da stalno hodijo nazaj, ker nekaj ne dela… etc. Seveda to mečejo v obraz z precej vzvišenim tonom, aka derejo se na prodajalca. Ko jih skuša najprej prodajalec pomirit, da to ni njegova krivda, ker računalnik ne dela ali da so dobili defektnega, to prav nič ne pomaga, saj se stalno vtikajo v besedo. Derejo naj se na uvoznike in serviserje v drugem koncu Slovenije. Pojavijo se tudi primeri, ki TRDIJO, da se ne derejo in žaljivo govorijo, čeprav se jih sliši v sosednje trgovine. Kako naj tako stranko sploh pomiriš? Dvakrat čez gobec? Bo tih? Pomoje ne.
Potem pridejo še primeri, ki so najprej arogantni, nas nadirajo, potem pa skušajo prodajat bučke, da oni obvladajo računalnik, da so prejeli mnoge nagrade (več kot mi prodajalci, seveda), ampak da tega problema ne znajo rešit (majkemi če vam povem, da je bil problem trivialen, mi ne bi verjel). Potem pa ko prodajalec skuša razložit način rešitve problema, je človek povsem zgubljen… niti ve ne, da je f8 tipka za vstop v “safe mode” pri operacijskem sistemu windows, pa še to mu je potrebno poudarit 10-krat, saj med razlago že pozabi. Taki dobivajo nagrade? Jaz bi bil potemtakem svetovni genij.
Pa da ne bo kdo mislil, da so taki primeri redki… ohohoho, skoraj vsak dan pride kakšen tak.
Danes se govori le še o tem, kok bo *VOD (Video On Demand/Video na zahtevo) zakon, uporaben, anti-oglasni… ipd. Nihče pa se ne zaveda, da je to le “nateg”. Kot prvo, VOD pravzaprav ni kul iz pogleda marketinga, ker se ne bo več dalo vsiljevat oglasov med pred filmom, med filmom in po filmu (kar bo pomenilo propad televizijskih hiš in oglasnega trženja nasploh). Poleg tega se ne bo dalo niti vsiljevat svežih vsebin kot takih. Kaj hočem s tem povedat….
Danes je televizija medij, kjer se vse stvari predvajajo v realnem času in po neki časovni tabeli. Večina vsebine je predvidljive (filmi, serije, dokumentarci….), nekaj pa je ni (oddaje takšne in drugačne). Ampak je treba priznati, da ko se enkrat usedemo pred televizijo, pogledamo tudi predvidljive vsebine (čeprav smo jih morda že gledali ali pa so se nam sprva zdele nepomembne). Vse to pa se bo pri VOD načinu izgubilo. Vsebina ne bo več vsiljiva in gledalec ne bo več spoznaval nepoznanega. Tako se bo zgrešilo mnoge oddaje, filme, serije in druge štorije, ki jih zavestno ne bi šli gledat.
Zakaj pa je VOD kul? Ker praktično lahko gledamo vsebine, ki jih še nismo pogledali kadarkoli se nam poželi.
No ja, vsaj tako si te zadeve razlagam jaz. Lahko pa da bo to še popolnoma drugače. Trenutno nekaj vsebine operaterji že ponujajo na zahtevo, vendar po mojem mnenju še predrago.
*VOD – Video na zahtevo je nov sistem televizijske vsebine, ki omogoča uporabniku poseg v samo predvajanje celotne vsebine. Uporabnik/gledalec iz naslonjača izbira vsebino, ki jo bo spremljal.
Ker delam kot študent v eni računalniški trgovini in pomagam/svetujem strankam, se mi pogosto zgodi, da naletim na popolne i****e. Pa ne v smislu tega, da nič ne poznajo računalnike ali pa jim je to španska vas. Take imam najraje, ker rad razlagam stvari iz čiste ničle in se sproti učim, kako nekatere stvari razložiti najbolj kmečko. Res, zarad takih strank najraje delam kot prodajalec v računalniški trgovini.
Posebej bi pravzaprav rad izpostavu šalabajzerje, ki prodajalcem solijo pamet. Če sem prej omenjal stranke, ki pridejo po informacije v trgovino, sedaj omenjam šalabajzerje, ki pridejo pametovat in sikat. Priznam, da nisem vseved, zato pa rad prisluhnem izkušnjam in znanju strank. Vse to mi koristi. Nerad pa poslušam stranke, ki vnaprej mečejo stvari, kot da smo za nedelovanje, visoke cene, bedne specifikacije, slabe kontraste, premalo priključkov in mnogo drugih stvari krivi PRODAJALCI. Da ne omenjam, da nekateri celo sikajo, kok zastarelo opremo imamo… da je njim boljši “Sony”, da so Fujitsu Siemens drek, zakaj ne damo popusta na gotovino in še MNOGE druge kozlarije.
Se sliši zabavno, kajne? No, men se ne. Takim bi najraje rekel; “Gospod, če niste zadovoljni s tem, kar imamo, tamle so vrata, nasvidenje! In upam, da vas tudi v sosednji trgovini odslovijo, ker imajo isto robo na policah.” Seveda pa si tega nikakor ne smem privoščit (tudi ostali sodelavci ne). Sem le študent in tudi sam moram stisnit zobe ob takih prilikah, saj se gre za moj šiht. Tudi mi smo ljudje, ki se moramo preživljati.
Povem pa tukaj, javno, da so taki izpadi strank zelo nezaželjeni.
Veliko poslušamo o “izletniških” potovanjih na različne vesoljske postaje/oddajnike v orbito Zemlje. Pa se kdo sploh zaveda, koliko jebene nafte pokurijo, da pridejo tja gor? Pokurijo tudi do 2 miljona litrov posebej za njih predelane nafte. Se kdo vpraša, koliko strupenih plinov gre to po celi atmosferi? OGROMNO! Ampak NE, že 20 jebenih let po luftu letajo s skoraj istimi modeli raketoplanov. Tudi dizli jim ne bi nič pomagali.
Potem se pojavi vprašanje; “Zakaj za vraga ne izdelajo nove pogonske naprave?”
Mnogi so mnenja, da vojska marsikaj novega zamolči vsaj kakšno desetletje . Tudi GPS so oni imeli prvi, optične povezave tudi in še miljone drugih tehnoloških naprav. Zato se sprašujem, če molčijo tudi o kakšnih novih pogonskih napravah? Glede na to, da tudi orožje napreduje na ionske iztrelke in podobne pizdarije, nekaj že imajo v rokavu . Če bi pa v uporabo dali še kakšne ionske pogonske naprave (ali karkoli, kar masovno ne kuri zemeljskih surovin), bi bilo super (čeprav ionske pogonske naprave že obstajajo, ampak so precej prešvoh).
Od kje ideja tovrstnih naprav? Vsi gledamo filme/serije in nekateri tudi animeje. Že v Star traku (zvezdne steze) uporabljajo pogonske naprave, ki NE kurijo nafte. V StarGate (zvezdnih vratih) tudi uporabljajo naprednejše pogonske naprave. Pa še v kar nekaj filmih in serijah (tudi novejših). Zelo obširne pa so te zadeve tudi v animejih. Recimo, Code Geass, Heroic Age, DragonBall (njihov capsule corporation), Macross, Soul Link, Noein… in še kakšni.
Za japonce je že tako znano, da radi znanstveno-fantastične stvari spravijo v realnost… upajmo, da tudi tovrstne pogone izumijo za obširno uporabo in se bomo lahko kaj kmalu fjakali okoli Zemlje.
Ne boste me prepričali, da je BSplayer čisto super predvajalnik video vsebin, ker to NI. Lahko mi tolmačite, da z nekaj podrobnimi nastavitvami tudi BSplayer predvaja prav vsak format in prav vsak kontejnr s priloženimi dodatki. To nekemu LAIKU prav nič ne pomaga, če bo moral pred predvajanjem vsebin naresti doktorat računalništva in prebrati nešteto vodičev, da bo spravil en klinčev predvajalnik k delovanju. To pač tako ne bo šlo.
Mi ne verjamete, da je BSplayer nekoristna zadeva? No, zadevo sem tudi jaz postavil v TEST in rezultati so me šokirali. Ne samo, da ne prikaže vseh podnapisov v matroska formatu (video vsebine z .mkv končnico), tudi sfuka jih IN še zmanjša na mikroskopsko velikost (sem moral povečat ročno v nastavitvah). Poglejte si razliko med BSplayer predvajalnikom (zadnjo različico 2.36 FREE) IN MediaPlayerClassic (MPC) predvajalnikom. Oba predvajalnika sta imela na razpolago ENAKO zalogo kodekov na disku, s tem da je BSplayer še sam neka sranja dljal (ja, še bolj mi je zasral kišto, kot je bila prej).
BSplayer 2.36 v AKCIJI:
MediaPlayerClassic v AKCIJI:
No, ni potrebno dvakrat reči, da z Bsplayerjem vidite in razumete manj.
Vse uničijo….prav VSE! Zaradi njih sem prikrajšan za tehnološke razsežnosti optičnih vlaken, ki jih 21. stoletje ponuja. Zaradi njih ne bom nikoli več imel širokopasovnega interneta, ki se mu lahko REČE HITRI OPTIČNI INTERNET! Zaradi njih ne bom imel visokoločljivostnih TV programov, ker faking telekomova parica ne podpira takega prenosa podatkov – OPTIKA JIH, AMPAK JE ZARADI PENZIONISTEV NE BOM IMEL!
Stvar je v tem, da je nekaj let nazaj T2 ponudnik interneta pobiral podpise za polaganje optične povezave v našem bloku. In kaj izvem danes – nekaj let kasneje? Da je bilo več kot polovico folka v bloku PROTI polaganju. Hurej! Res jim je težko podpret polaganje optike, ki bo še dolgo edina povezava, kjer še dolgo ne bomo do meje izkoristili njene razsežnosti. Zdaj se bom moral pa zadovoljit z jebeno parico od Telekoma, ki komaj prebavi en jeben TV program z nizko kvaliteto slike, IP telefon in zelo bogi prenos v internet. FUCK OFF!
Res hvala tem penzionistem, ki jih čez 10let ne bo več, jaz bom pa še vedno ostal brez optike naslednjih 60let. HVALA!
Linux je dober za večino ljudi, saj zmore vse kar običajen uporabnik od operacijskega sistema potrebuje. Vseeno je zmotno trditi, da je cepec-tesen (kot vodotesen), na kar me je pred kratkim spomnil znanec, ki se relativno dobro spozna na računalnike in je Linux uporabljal že pred časom, a je vmes presedljal na Windows, sedaj pa ima probleme z nekaterimi “olajševalnimi” funkcijami. Linux, ko je enkrat naložen in konfiguriran, deluje bolje od marsičesa, a pot do tja je trnava. Ampak bodimo iskreni; koliko ljudi zna naložiti in konfigurirati Windows? Poznavalci bi rekli, da vsi, ampak zakaj nas potem vedno vsi sorodniki/znanci/prijatelji in njihovi prijatelji kličejo, da jim “popravimo comp?”
Upam da imam po tem screenshotu Vašo pozornost!
Pač, smo leta 2009 in kot se spodobi je KDE poskrbel, da je tudi Linux namizje stopilo v korak s časom. Saj bi rekel, da izgled ni toliko pomemben kot funkcionalnost, ampak bodimo realistični; če vmesnik zgleda za en drek, kdo ga bo pa imel veselje uporabljati. Jaz že ne! Za vse wannabe h4X0rje pa je terminal vedno le pritisk dveh tipk stran, tako da dajte si duška in udarite po alt+f2. Kako torej preživeti običajen dan v Linuxu?
Internet brskalniki
Ponavadi je internet brskalnik prvo, kar zaženem, ko se OS postavi. Mozilla Firefox je moja izbira zaradi številnih vtičnikov, ki so zanjo na voljo. Seveda imate tudi polno alternativ, kot so Aurora (webkit engine), Konqueror (khtml engine) itn. Kako zgleda Firefox v Linuxu? Tako, kot si ga nastavite – moj tako:
Žal je Firefox GTK program in ne paše najbolje v KDE, ampak dobre teme (kot je npr. moja) zadevo še kar v redu rešijo.
Ostale internetne zadeve
Recimo, da mi je dolgčas in bi si rad zdownloadal risanko, ki jo je sosedov smrkavec 10 let risal in jo sedaj legalno deli preko torrent-a. Seveda je tudi v Linuxu kup torrent klientov in moj favorit – KTorrent:
V Windowsu imajo ljudje za instantnega sela (Instant Messenger – IM) MSN Messenger-ja. Ampak Micro$oftove zadeve pa ponavadi v Linuxu ne delajo … A brez skrbi, Linux ma svoj IM, ki ti omogoča, da si poleg MSN-ja hkrati povezan še na vse ostale zadeve, kot so Jabber (Google Talk), Yahoo, AIM, ICQ itd. Reče se mu Kopete in zgleda tako:
Tudi IRC obstaja in dokler za KDE4 ne dokončajo Konversation-a, se pač uporablja XChat, ki tudi služi svojemu namenu:
Multimedija
Medtem, ko downloadamo risanko in chatamo, pa pribijemo še nekaj muske. Zanjo poskrbi najboljši predvajalnik na svetu – Amarok:
Včasih se človeku zahoče prebrat kakšno mango ali preprosto gledat slike in tu pomaga Gwenview:
Recimo, da mamo optiko in je tisto risanko v času, ki ste ga porabili, da ste prebrali teh nekaj povedi odkar sem zadevo prvič omenil, že zdownloadalo. Preprosto najboljši paket dekoderjev za video v Linuxu je mplayer, vmesnik pa SMPlayer. Z libass nima prav nobenih problemov pravilno prikazati oblikovanih in celo animiranih podnapisov iz matroskinih kontejnerjev (.mkv). Dokaz:
(To je sosedov mulc narisal na roke, sinhroniziral in prevedel v angleščino, res!)
Delo (da ne bo kdo rekel, da se z računalnikom samo zabava)
Prepoznate tale program:
CS2 sicer, ampak hej, dela in to perfektno! Vino (wine) postaja boljši iz dneva v dan.
In seveda ne manjka niti Odprta pisarna (OpenOffice), ki po funcionalnosti IMO niti malo ne zaostaja za Micro$oftovim Officem. Vas izzivam, da mi najdete eno funkcijo v MS Officeu, ki jo dejansko uporabljate in je ni v OpenOffice.
To so recimo programi, ki jih sam največ uporabljam. Seveda obstajajo odprokodni programi za praktično vse in če res ne delate nekaj posebej eksotičnega, nimate izgovora, da ne bi presedlali na Linux. Poleg večje stabilnosti zanj praktično ni virusov in ostale internetne nesnage. Seveda je še vedno na uporabniku, da se ima pod kontrolo.
Četudi sem mogoče koga navdušil, pa si zapomnite, da konfiguracija sistema ni piknik in da vas bo stalo kar nekaj uric brskanja po internetu, prebiranja forumov in wikijev, preden bo vaš sistem res deloval. Če poznate kakšnega poznavalca, ga prosite za pomoč. Uporabniki na internetu so zelo ustrežljivi in bodo pomagali odpraviti vse težave, če boste le potrpežljivi.
Če rabite računalo za AutoCAD, Solid Works oz. kakšne namenske programe, ki nimajo dobre
odprtokodne alternative ali verzije za Linux, potem na njega pozabite. Pač ni za vas.
KDE 4.2 v akciji
Če slika pove več kot 1000 besed, koliko potem pove video s 24 sličicami na sekundo, ki je dolg slabe 3 minute? Kwin v akciji: