Tako sem poslal prijazna sporočila na dva meni ljubša medija – Mladina in Vest, od katerih pa žal doslej še nisem prejel nobenega pozitivnega odziva.  Poslal sem tudi na SpletneNovice, kjer še vedno niso objavili niti prihajajočega javnega dogodka Ilustrarium2010. Poskušal bom še pri drugih medijih, vendar se bojim enakega odziva – neodzivanja.

Čemu vso to ignoriranje akcij slovenske anime&manga skupnosti, katere namen je le splošna raziskava. Mi, izvajatelji teh dogodkov in akcij nimamo od tega prav nič, projekti tečejo na lastnih stroških, od nekaj tisoč obiskov na strani pa ne dobimo niti ficka. Še huje je, ker je to povsem stvar hobija.  Večji mediji pa od objave takih ljubiteljskih akcij nimajo prav nobenih stroškov ali slabega efekta na njihov medij. Morda bi imeli celo pozitiven efekt, ker bi tudi ljubitelji sami bili bolj pozorni na njihove objave, saj le redko kateri večji medij sploh kaj napiše o tovrstni obskurni sceni. Če pa že kdo piše, pišejo neumnosti in laži.

Popis ljubiteljev je do tega trenutka preštel že skoraj 400 različnih podpisov, v večini pa je starostna statistika na strani dijakov/študentov od 18-21 let. Kar tudi veliko pove, kje leži največji interes do animejev in mang. Bolj me skrbi nizka udeležba mlajših od 14 let, saj bi moralo biti takih veliko več, vsaj glede na izbor animejev na naših televizijah (AstroBoy, Yu-Gi-Oh, Bakugani, Pokemoni…). Morda pa le nimajo dostopa do interneta in za tovrstno akcijo niti NE VEDO.

Zato naprošam medije, takšne in drugačne, naj imajo malce več naklonjenosti in odprtosti proti akcijam, ki so takim obskurnim področjem zelo pomembne pri širjenju.

EDIT: Vest.si je objavil novico o popisu. Hvala!

Slochan je predrag za natis, črno-bela verzija pa ne daje istega občutka revije, ki ga mora tak vizualni medij držat. To ni časopis, kjer so teksti mnogo bolj pomembni od nizko-kvalitetnih fotografij poleg. Animeje gledamo tudi zaradi njihove vizualne plati, zato je potrebno imeti vizualno revijo. Druge izbire ni.

In da me ne bodo samo besede in teorije, prediskutirajmo stroške za natis take revije. Vzemimo v račun, da je potrebno natisnit LE 100 kopij (kolikor bi realno tudi nabrali naročnikov);

• Domači printer je sposoben izvržti 2-3 izvode 40-stranskega SloChana. Tudi odvisno v kakšni kvaliteti, ampak na oko lahko rečemo, da mogoče uspe sprintati 150 barvnih strani. Barvne kartuše stanejo od 25-40 evrov, črne precej podobno. Če vzamemo zlato sredino 30€+30€, pride 150 barvnih strani za 60€. Vsak SloChan bi načeloma stal 15€. Ker pa domači printer NI tiskarna, si odrežem roko, da v nekaj dneh ni sposoben izvržti več kot 1000 potiskanih strani zaradi svoje delikatne mehanizacije – aka preobremenjenosti. Običajno je pri printerjih zapisana tudi MAX. mesečna obremenjenost. Da niti ne omenjamo, koliko prostega časa zabiješ že za eno samo kopijo (prakticiram osebno pri vsakem izdanem Slochanu)

——————-

• Bližnja najcenejša fotokopirnica vam natisne SloChan pri 0.8€ na barvno stran. 40 strani X 0.8€  = 32€ na kopijo SloChana, če ga lepo pogledate, vam zniža na 28€. In še osnovna vezava s plastiko je 0.8€.  Za 100 kopij je to 2880€. To sem osebno enkrat prakticiral na črno-belih verzijah SloChana #2, ko sem dal tiskat 50 kopij. Zgledalo je cheap in nekvalitetno. Nikoli več.

——————-

• Najlepše se godi Američanom in njihovi MagCloud storitvi, kjer lahko za dobro ceno, s tiskom glede na naročilo in njihovo lastno distribucijo izdelaš in preprodajaš kakršno koli revijo/fanzin. Gre za storitev, kjer na njihov server naložiš svojo PDF revijo, ti naredijo brezplačno poskusno verzijo in pošljejo na dom. Če se strinjaš s kvaliteto, ti za 0.15€ na barvno stran natisnejo nadaljnje kopije glede na povpraševanje oz. ko kdorkoli naroči iz njihove strani. Ti pred tem že določiš maržo, druge stroške oni avtomatično vključijo. MagCloud ob vsakem naročilu pokasira ves znesek in tisto tvojo določeno maržo nakaže tebi. MagCloud poleg tiska na koncu vključi tudi strošek poštnine, ki pa na žalost za Slovenijo znese okrog 10€. In spet smo pri 0.15€ x 40 strani + 10€ poštnine = ~16€ en poslan izvod revije. In od tega zneska nimamo ustvarjalci niti penize (brez marže). Za naše kraje še ne morejo pošiljati v več izvodih hkrati. Odlična storitev, vendar ne za nas.

——————

• Seveda je potrebno pogledati tudi po domačih storitvah digitalnega tiska, kjer pri nas niti niso tok slabe ponudbe. Ponekod sem našel variante tiska 40-stranske revije v 100 komadih za okroglih 500€. Vendar nastane problem pri zbiranju naročnin in zaračunavanju. Vsaka revija bi koštala 5€ + 3€ (poštnine). Spet tukaj avtorji ne dobimo niti pineze, dobiti oglaševalce bi bila še večja zanimivost. Ampak sama distribucija naleti na težavo, ker je potrebno imeti nekoga z odprto poslovno dejavnostjo, aka Samostojni Podjetnik. Ker pa stroški samostojnega podjetnika mesečno nanesejo čez 300evrov, je to absurd za laufanje takega biznisa. Za vrat pa nihče noče dobiti inšpekcije, zaradi neprijavljene dejavnosti – s tem se pač ni za igrat.
  Če vseeno preračunamo 300€ mesečnega stroška podjetnika je letno  3600€ + vsaj 200€ za računovodjo, ki ti mora preračunati letne prihodke/odhodke za davkarijo. Revija bi imela 4 letne izdaje po 100 komadov. 400 kopij = 2000€ za natis + 1200€ za poštnino. Samo na četrt očesa pogledano bi letno bilo 7000€ stroškov. Torej bi vsaka revija morala koštati 17.5€. Vso delo in živci niso niti vključeni v to ceno. Ne hvala.

————————————– če potegnemo črto
In na koncu ugotovimo, da je še zmeraj ceneje in bolj priročno iz Amerike naročit angleško revijo za letno naročnino 30€, kjer dobite 6 izvodov. V Sloveniji enostavno ni zagotovljene prihodnosti za obskurno revijo, ki potrebuje tudi dovolj trdno tržno mrežo lokalnih oglaševalcev. O tem sem pisal v predprejšnjem prispevku. Nočem biti nesramen, pesimističen ali že obupan. Kolikor je možno iščem priložnosti za anime&manga sceno pri nas, tako iz perspektive podjetnika, kot ljubitelja, ampak enkrat se bom enostavno moral soočit z realnim življenjem in se od tega preživljati ali najti drugo poslovno nišo. Je kdo za kakšno poslovno sodelovanje?

Ilustrarium predvsem ni le razstava, je tudi nekakšna mini-konvencija, kjer se bomo zbrali in zabavali ljubitelji animejev in mang. Za nekaj atrakcij je že poskrbljeno (ddr, touhou, amvji, predavanje…), bojda pridejo tudi cosplayerji. Razmišljam tudi o izmenjavi video in papirnatega materiala – fansube&amvje&mange&drugo. Glede ostalega lahko presenetite tudi obiskovalci sami.

Kakorkoli, mnogi radi pojočejo, da v Sloveniji primanjkuje družabnih dogodkov, ali pa so večinoma podzemno skriti, zato je Ilustrarium super priložnost, da se pokaže “zvestobo”.  Če bomo ponovno na Ilustrariumu samevale redke duše, kot smo to na Igrariumu 2009, potem naj se raje slovenski ljubitelji nikoli več sploh ne oglasijo na temo “offline-druženja“. Vse bo ostalo striktno in absolutno le še v okviru spletnih skupnosti in spletnega dogajanja. To si dobro preberite iz mojih debelo natipkanih črk.

Igrarium 2009 je bil super dogodek, čeprav zelo masovno oglaševan, je imel zelo slabo udeležbo. Zakaj točno letos ni bil izveden ponovno, še nisem izvedel. Verjetno pa ravno zaradi slabe udeležbe. Mi smo se imeli super, malo nižje imate tudi nekaj slik iz dogodka.

Projekt Ilustrarium je predvsem delikatne narave, ker je od ogromne udeležbe in zastavljenega programa odvisna prihodnost takih in podobnih projektov, sploh v sodelovanju s Kino šiško. Osebno računam na ogromno udeležbo in zanimivo dogajanje, da bo pristojnim Kino šiške šel srh po telesu in si nas bodo želeli še večkrat povabiti. Poleg tega je še dobra referenca za druge projekte.

Za konec lahko še omenim, da še zmeraj pobiramo vaše ilustracije (mailto: djjuvan @ gmail.com) , iščemo še eno ddr podlago, zbirateljske figure in kakšno pomoč pri postavitvi prostora. Morda celo kakšen predlog, kje staknit steklene omare za zbirateljske figure. Želja mi jih je razstaviti pri čim boljši zaščiti pred krajo in jih ohranit čim kvalitetnejše do konca dogodka.

V resnici bi bilo preveč sanjsko, če bi nam sploh odstopili svoje prostore za naš načeloma bogat program, ki ima v resnici mnoge prednosti od katerega koli podobnega dogodka, vendar je še vedno daleč od pravega pomena anime&manga konvencije. Imamo fandom – ogromno skupnost ljubiteljev, ki združeno delujemo mnogo bolj organizirano in spektakularno, kot le mimoidoči obiskovalci, ki so prisotni na drugih domačih dogodkih. Ker smo ljubitelji specifične obskurne zvrsti, nepoznane širnemu občinstvu, si lastne dogodke jemljemo z drugačno žlico. Imamo mnoge razsežnosti programa in dogajanja in imamo ljudi, ki izven kroga organizatorskega programa naredijo  na program še večji efekt, kar naredi dogodek toliko bolj spektakularen. To je samoiniciativa ljubiteljev animejev in mang. Da pa prideš do tiste prave samoiniciative, moraš imeti tudi prave pogoje za tak dogodek.

Slovenija je še daleč za mnogimi državami, kjer so animeji in mange stalnica knjižne literature in zabavnega televizijskega programa. Naš televizijski program je skromno skromen kar se tiče animejskih naslovov in bližnje knjigarne ponujajo le eno peško celotne lubenice mangovske literature. Zakaj je temu tako, lahko le špekuliramo, ali pa res kravatarji na tržnih stolčkih ne vidijo prave dobičkonosne niše na teh področjih. Jaz odkrito povedano, jo.

Pri nas se je v desetletjih zgradil stereotip (oziroma, več teh), ki je preprečeval večje in trdnejše spletne in klubske skupnosti okoli animejev in mang. Vedno raje te ljudje čudno gledajo, “kaj še gledaš te risanke” ali “čudne fetiše za porniče maš ti to” so pogosti odzivi mimoidočih nerazgledanih ljudi. Domnevam, da so se ti stereotipi začeli mnogo bolj pojavljati ravno zaradi pomanjkanja tovrstne televizijske vsebine in napačne predstave ob surfanju po spletu. In veriga neskončnosti se spet ustavi pri tržnikih.

Tisti pravi člen in pogoj, da dogodek take vrste resnično uspe, je obstoj distributerske in založniške mreže, ki se upira in usmerja na ljubiteljsko anime&manga sceno, njihove dogodke in samoiniciativnost. Če želim kot ljubitelj določene franšize dobiti kostum, plakate, obeske, dvdje in figure, moram vse naročiti iz Amerike/Japonske/Anglije/Nemčije ali katere koli druge države, kjer je tržna scena že desetletja vzpostavljena. Oni tudi živijo na račun slovenske skupnosti ljubiteljev, le-ti pa od njih nimajo popolnoma nič. Ali če povemo po kmečko, če se želite udeležiti kakršnega koli kvalitetnega dogodka, pridite v Ameriko, Japonsko, Anglijo, Nemčijo… Popoln black-out slovenske ljubiteljske scene.

Če si ne predstavljate veličine takega dogodka, naj vam za primer dam primerjavo gospodarskega razstavišča, ki se lahko skrije pred takimi dogodki. To so (običajno) tridnevne konvencije, ki jih obišče čez 20-30 tisoč obiskovalcev. Nekaj teh dogodkov…

Tokrat pa za obiskovalce, ljubitelje in privržence SloAnime portala odpiramo uradni Blog, kjer bomo zbirali, podpirali, idealizirali in razmišljali o nadaljnjem razvoju SloAnime portala in ostalih projektov. Namen bloga je sila enostaven – vedeli boste, kaj se v ozadju dogaja in kaj razmišljamo ustvarjalci (no, zaenkrat sem le en).

V kazalu bodo zbrane vse povezave do SloAnime projektov in nekatere druge pomembne povezave, kot tudi zadnji vnosi novičk na prvi strani SloAnime Portala.

Naj vam bo blog zanimiv, ostanite še naprej zvesti bralci in vedno delite naše prispevke s prijatelji in svetom!

LP
DjJuvan

PS: “Sekai” iz japonščine pomeni “svet”, zato je naslov bloga Svet SloAnime aka Svet SloAnimeja