Posts Tagged ‘računalništvo’

KDE 4.2 – vsakdanjik v Linuxu (s screenshoti!)

Friday, February 6th, 2009

Linux je dober za večino ljudi, saj zmore vse kar običajen uporabnik od operacijskega sistema potrebuje. Vseeno je zmotno trditi, da je cepec-tesen (kot vodotesen), na kar me je pred kratkim spomnil znanec, ki se relativno dobro spozna na računalnike in je Linux uporabljal že pred časom, a je vmes presedljal na Windows, sedaj pa ima probleme z nekaterimi “olajševalnimi” funkcijami. Linux, ko je enkrat naložen in konfiguriran, deluje bolje od marsičesa, a pot do tja je trnava. Ampak bodimo iskreni; koliko ljudi zna naložiti in konfigurirati Windows? Poznavalci bi rekli, da vsi, ampak zakaj nas potem vedno vsi sorodniki/znanci/prijatelji in njihovi prijatelji kličejo, da jim “popravimo comp?”

Moje trenutno namizje

Upam da imam po tem screenshotu Vašo pozornost!
Pač, smo leta 2009 in kot se spodobi je KDE poskrbel, da je tudi Linux namizje stopilo v korak s časom. Saj bi rekel, da izgled ni toliko pomemben kot funkcionalnost, ampak bodimo realistični; če vmesnik zgleda za en drek, kdo ga bo pa imel veselje uporabljati. Jaz že ne! Za vse wannabe h4X0rje pa je terminal vedno le pritisk dveh tipk stran, tako da dajte si duška in udarite po alt+f2. Kako torej preživeti običajen dan v Linuxu?

Internet brskalniki
Ponavadi je internet brskalnik prvo, kar zaženem, ko se OS postavi. Mozilla Firefox je moja izbira zaradi številnih vtičnikov, ki so zanjo na voljo. Seveda imate tudi polno alternativ, kot so Aurora (webkit engine), Konqueror (khtml engine) itn. Kako zgleda Firefox v Linuxu? Tako, kot si ga nastavite – moj tako:

Žal je Firefox GTK program in ne paše najbolje v KDE, ampak dobre teme (kot je npr. moja) zadevo še kar v redu rešijo.

Ostale internetne zadeve
Recimo, da mi je dolgčas in bi si rad zdownloadal risanko, ki jo je sosedov smrkavec 10 let risal in jo sedaj legalno deli preko torrent-a. Seveda je tudi v Linuxu kup torrent klientov in moj favorit – KTorrent:

V Windowsu imajo ljudje za instantnega sela (Instant Messenger – IM) MSN Messenger-ja. Ampak Micro$oftove zadeve pa ponavadi v Linuxu ne delajo … A brez skrbi, Linux ma svoj IM, ki ti omogoča, da si poleg MSN-ja hkrati povezan še na vse ostale zadeve, kot so Jabber (Google Talk), Yahoo, AIM, ICQ itd. Reče se mu Kopete in zgleda tako:

Tudi IRC obstaja in dokler za KDE4 ne dokončajo Konversation-a, se pač uporablja XChat, ki tudi služi svojemu namenu:

Multimedija
Medtem, ko downloadamo risanko in chatamo, pa pribijemo še nekaj muske. Zanjo poskrbi najboljši predvajalnik na svetu – Amarok:

Včasih se človeku zahoče prebrat kakšno mango ali preprosto gledat slike in tu pomaga Gwenview:

Recimo, da mamo optiko in je tisto risanko v času, ki ste ga porabili, da ste prebrali teh nekaj povedi odkar sem zadevo prvič omenil, že zdownloadalo. Preprosto najboljši paket dekoderjev za video v Linuxu je mplayer, vmesnik pa SMPlayer. Z libass nima prav nobenih problemov pravilno prikazati oblikovanih in celo animiranih podnapisov iz matroskinih kontejnerjev (.mkv). Dokaz:

(To je sosedov mulc narisal na roke, sinhroniziral in prevedel v angleščino, res!)

Delo (da ne bo kdo rekel, da se z računalnikom samo zabava)
Prepoznate tale program:

CS2 sicer, ampak hej, dela in to perfektno! Vino (wine) postaja boljši iz dneva v dan.

In seveda ne manjka niti Odprta pisarna (OpenOffice), ki po funcionalnosti IMO niti malo ne zaostaja za Micro$oftovim Officem. Vas izzivam, da mi najdete eno funkcijo v MS Officeu, ki jo dejansko uporabljate in je ni v OpenOffice.

To so recimo programi, ki jih sam največ uporabljam. Seveda obstajajo odprokodni programi za praktično vse in če res ne delate nekaj posebej eksotičnega, nimate izgovora, da ne bi presedlali na Linux. Poleg večje stabilnosti zanj praktično ni virusov in ostale internetne nesnage. Seveda je še vedno na uporabniku, da se ima pod kontrolo.

Četudi sem mogoče koga navdušil, pa si zapomnite, da konfiguracija sistema ni piknik in da vas bo stalo kar nekaj uric brskanja po internetu, prebiranja forumov in wikijev, preden bo vaš sistem res deloval. Če poznate kakšnega poznavalca, ga prosite za pomoč. Uporabniki na internetu so zelo ustrežljivi in bodo pomagali odpraviti vse težave, če boste le potrpežljivi.
Če rabite računalo za AutoCAD, Solid Works oz. kakšne namenske programe, ki nimajo dobre
odprtokodne alternative ali verzije za Linux, potem na njega pozabite. Pač ni za vas.

KDE 4.2 v akciji
Če slika pove več kot 1000 besed, koliko potem pove video s 24 sličicami na sekundo, ki je dolg slabe 3 minute? Kwin v akciji:

Še en teaser screenshot:

Če bi sedaj iskal službo, bi…

Monday, September 1st, 2008

…se težko odločil, kam sploh prošnjo poslati. Že od nekdaj vijugam po poti računalniškega področja, nekoč sem želel biti programer, potem serviser, oblikovalec spletnih strani, animator, prevajalec podnapisov, pisec člankov za revije (ali ustvariti novo revijo na trgu), ali pa bi delal v distributerskem podjetju. Pravzaprav se nikakor ne morem obdržati na istem področju, ker vedno drugje nekaj postane bolj zanimivo in kasneje na tretjem področju spet. Če bi lahko imel pod prstom vsa področja, bi verjetno bilo idealno… in da bi znanje razširjal še na nova… čudovito. Tako sem pa zmeraj skeptičen kam se usmerit, ker mi je enkrat en delodajalec rekel; “Če znaš vse, ne znaš nič…. vedno se je najbolje izvrzirati le na eno področje”. Seveda sva prišla do zaključka, da je dobro tudi malce poznati druga področja… že zaradi boljšega občutka za delo pri svojem področju.

Zdaj pa naj kaj… počakam še eno, oz. dve leti študija in se potem odločim za določeno področje (mogoče me med študijem navdušijo še za kakšno področje). Naša višja ima zelo razgiban predmetnik, ki zajema precej veliko področij, ki so zanimive in tudi v poklicu dobičkonosne. (hodim na IAM)

Kakšna bi bila moja sanjska služba:
Bil bi šef manjšega podjetja, ki bi skrbelo za licenciranje animejskih in mangovski naslovov za celotno Evropo. DVD izdaje bi vsebovale originalne zvočne zapise, ki bi bile podnaslovljene v večina evropskih jezikih. Pri tem bi bile cene primerne za naš trg. Poleg tega bi imeli tudi založništvo za mange, ki bi ostale v angleščini (v Sloveniji v večji količini – tako da bi bile tudi trafike založene z njimi). Ker pa bi bilo ljubiteljev precej, bi morala obstajati tudi revija, ki bi izhajala mesečno ali na tromesečje in bi zajemala vse opise izdaj DVDjev, kot tudi vseh izdanih naslovih na Japonskem + kakšne dodatne priboljške in ocene publike. Poleg vsega bi podpirali tudi spletni portal, uvrstitev vsebin na TVju, druženja, konvencije in nagradne izlete… o.ob

Nič, grem naprej sanjat ^^
LP
DjJuvan