Dolgčas, razočaranje… Melanholija…
Očitno je moral biti uvodni spis moj, pa mora biti tudi naslednji vnos moj očitno, da opogumim vse ostale pisce, ki so očitno ali preplašni ali pa tako ali drugače zaposleni.
Naj začnem… današnji večer je dolgooočaaaaseeenn… Vleče se kot bi poskušal z majcenim svinčnikom temeljito prebarvati betonsko steno…
Nevem, ali je krivo pomanjkanje socializacije (2 dni nism nikamor šel… prej nism mel nikoli take krize o_O ) ali mi je pač pokvaril večer anime, ki sem ga sicer gledal že včeraj.
Malo več o tem animeju…
Najprej naj povem, da je to res edini anime za katerega sem mnenja, da je popolna izguba časa. Zanimiv opis, ki mu sledi dolgočasna niti približno realna in težko žvečljiva zgodba, ki me na koncu pusti hladnega in vprašujočega: “Kje the F* je razsnova zgodbe…” (konec koncev je stanje na začetku enako kot na koncu.)
Gre za sicer staro zadevo, ki je z naslovom obljubljala veliko in mi hypala upanje, ker sem ljubitelj malo starejših (beri pred 1998 ) animejev. Tale je letnik 1988, kar je starejše od mene in marsikaterega mojega sošolca. Tolaži me dejstvo, da je zadeva zgolj film in zanj nisem zagonil preveč časa, kakor bi s kakšno serijo…
*zavzdih*
Ahja, naslov, ki ga japonski omenjajo je ja (Kyoufu no Bio Ningen Saishuu Kyoushi), kar so se angleži odočili prevesti kot Ultimate teacher (namesto nečesa v smislu: Groza zadnjega Bio-človeškega učitelja) ampak dobro…
http://anidb.net/a1107 <- če koga ni prepričal moj komentar… tule je aniDB in ocena 5.59 izvolite vire in si oglejte sami.
Kar se tiče današnjega dneva sem pa cel dan doma… dolgčas mi je… in nestrpno čakam na nekaj, kar bi moralo biti zmeneno že pred nekaj dnevi. SUX!
No, ja… važno da je irc in kanal #japanka
DaMachk over & out o/